O posledicah ekstremne vročine pogosto razmišljamo v povezavi s požari, sušo ali obremenitvami zdravstvenih sistemov. Toda obstaja še ena posledica, ki je deležna bistveno manj pozornosti.
Nasilje nad ženskami je že zdaj močno razširjeno po vsej Evropi. Približno vsaka tretja ženska v Evropski uniji je od 15. leta starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje.
Vse več raziskav kaže, da lahko pritiski, povezani s podnebjem, zlasti ekstremna vročina, povečajo že obstoječa tveganja. Po podatkih UN Women je vsako zvišanje globalne temperature za 1 °C povezano s 4,7-odstotnim povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih. Poleg tega lahko vročina poveča napetosti in konflikte, tudi če neposredno ne povzroča nasilja.
Raziskave kažejo na več možnih razlogov za to. Ekstremna vročina lahko poveča fiziološki stres, razdražljivost in agresivnost, moti spanec ter oteži uravnavanje čustev in impulzov. Med vročinskimi valovi lahko ljudje tudi več časa preživijo skupaj v zaprtih prostorih, kar povečuje možnosti za konflikte, finančni pritiski in drugi pritiski, povezani s podnebjem, pa lahko še dodatno zaostrijo že obstoječe napetosti.
Nič od tega ne opravičuje nasilnega vedenja ali zmanjšuje njegove resnosti. Nasilje je vedno odločitev in zanj je odgovoren povzročitelj. Ekstremna vročina torej ne povzroči, da nekdo postane nasilen – lahko pa okrepi okoliščine, v katerih je večja verjetnost, da bodo obstoječi vzorci nasilja postali pogostejši ali hujši.
Kljub tem vzorcem je povezava med podnebnimi pritiski in varnostjo žensk v javnih razpravah le redko prepoznana. Zaradi tega razkoraka težje razumemo, kako podnebni pritiski vplivajo na vsakodnevno varnost, svobodo in nadzor – ter zakaj se morajo prizadevanja za preprečevanje nasilja in zaščito žensk prilagajati vse večjim posledicam podnebnih sprememb.
Če doživljate nasilje ali ga opažate v svoji okolici, pokličite na eno izmed telefonskih številk, navedenih tukaj.